Gripa ali prehlad

Tukaj je opisana gripa ali prehlad.

Gripa ali influenca je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo RNA virusi iz družine Orthomyxoviridae in je akutna okužba dihalnih poti.

Gripa ali prehlad

gripa ali prehlad Poznamo viruse gripe tipa A, B in C, ki nenehno spreminjajo svoje lastnosti. Najbolj pogosti simptomi so mrzlica, povišana telesna temperatura, vneto grlo, bolečine v mišicah in kosteh, močan glavobol, kihanje in kašljanje, šibkost in splošno slabo počutje.

Običajno gripo prebolimo v 7-10 dneh, v redkih primerih pa lahko povzroči tudi nevarnejšo pljučnico, ki pa je lahko tudi smrtna.

Podobne simptome ima tudi običajen prehlad, ki pa ga povzročajo drugi virusi.

Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosa, žrela in grla), ki ga lahko povzroča okoli 200 vrst virusov, zato po prebolelem prehladu, ki ga je povzročil eden izmed njih, ne postanemo odporni proti ostalim prehladnim virusom.

Prehlad je tudi mnogo manj nevaren kot gripa in ga običajno prebolimo lažje in v krajšem času. Gripa se navadno prenaša kapljično od človeka do človeka, predvsem s kašljanjem in kihanjem. Možen prenos je tudi z okuženih površin, zato je v sezoni gripe priporočljivo pogostejše pranje rok s toplo vodo in milom, saj se virus gripe hitro inaktivira z mili ali dezinfekcijskimi sredstvi.

Virus gripe delimo v 3 skupine:

Influenca A je virus, ki se navadno prenaša med divjimi morskimi pticami. V določenih pogojih pa se zgodi, da se prenese tudi na druge živalske vrste ali tudi človeka. Influenca A je človeka najbolj nalezljiva gripa izmed vseh treh vrst in je tudi najbolj nevarna, saj povzroča najmočnejše oblike gripe. Sem spadajo tudi serotipi gripe, ki so povzročili najobširnejše pandemije v zgodovini, npr. H1N1 (1918, 2009), H2N2 (1957), H3N2 (1968), H5N1 (t.i. ptičja gripa),…

Influenca B se prenaša samo med ljudmi in je manj pogosta kot influenca A. Ta tip virusa gripe mutira 2-3x počasneje kot tip A, zato je genetsko mnogo manj raznolik. Ker se influenca B mnogo počasneje spreminja, naš imunski sistem razvije odpornost že v zgodnji mladosti.

Influenca C se prenaša med ljudmi, prašiči in psi. Je manj nevarna kot Influenca A, vendar kljub temu lahko povzroči lokalne izbruhe hude oblike okužbe.

Kako proti gripi?

Da se izognemo gripi, je priporočljivo pogosto umivanje rok z milom in toplo vodo. Uporabljamo lahko tudi dizinfekcijska sredstva za roke in površine. Z neumitimi rokami se ne dotikamo v ust, nosu ali oči. Za izboljšanje splošnega zdravja in jačanje imunskega sistema uživajmo čim več svežega sadja in zelenjave, lahko si pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili (ehinaceja) in vitaminskimi dodatki. Če ni potrebe, ne hodimo v bližino oseb, ki imajo gripo. Če pa zbolimo, je pomembno da počivamo, pijemo zadostne količine tekočine, ne pijemo alkohola in ne kadimo. Bolečine in slabo počutje si lahko lajšamo tudi z uporabo paracetamola. Aspirina med gripo NE uporabljamo. Če se počutimo zelo slabo, pa stopimo v kontakt z osebnim zdravnikom. Gripe se ne more zdraviti z antibiotiki, ker gre za virusno okužbo. Antibiotiki se predpisujejo le v primeru sekundarne okužbe, npr. bakterijske pljučnice. Pred sezonsko gripo se lahko učinkovito zaščitimo tudi tako, da se pravočasno cepimo.

S probiotiki proti gripi in prehladu – video (slo)

Ključne besede: Gripa ali prehlad